ZAKLJUČEK
Če povzamem vse tri prispevke, kjer sem predstavil terapijo s pomočjo hiperbarične kisikove komore in njenih učinkov, izkušnje, ki sem jih dobil ter informacije strokovnega tima z izmenjavo izkušenj drugih uporabnikov, lahko z zagotovostjo trdim, da imajo terapije s kisikovo hiperbarično komoro veliko pozitivnih učinkov na um in telo. Ker me kot športnika zanima le določen del teh vplivov, se bom osredotočil zgolj na njih.
SPROSTITEV – RELAKS
Terapija s kisikovo komoro je zelo sproščujoča iz različnih vidikov. Že to, da imamo na voljo dobro uro samo zase, brez zunanjih motečih faktorjev je neke vrste odklop. Temperaturo v komori si lahko izberemo sami in je ves čas enaka. Priporočljivo je, da smo oblečeni v udobna oblačila. Med terapijo lahko poslušamo tudi poljubno glasbo, najbolje s slušalkami, saj lahko koga (z)moti zvok delovanja kompresorja za zrak. Ker je redkost, da lahko dihamo skoraj 100 odstotni kisik, se osredotočite na globoko in enakomerno dihanje. Tako boste optimalno izkoristili pozitivne učinke delovanja komore. Da si bo počitek privoščila tudi “glava” je najbolje, da se ne borite s spancem ampak se mu raje kar prepustite :-).
PRAVILNO DIHANJE
Šele med peto terapijo sem se zavzel in poglobil v dihanje. Ugotovil sem, da diham zelo globoko, počasi in sproščeno. Ko sem začel spremljati še uro, sem ugotovil. da naredim v eni minuti zelo malo vdihov in izdihov. Brez posebnega napora in osredotočenosti , pravzaprav samodejno, sem naredil tri do štiri vdihe in enako število izdihov na minuto. Ko sem se dihanju posvetil, pa mi je v časovnem obdobju štirih minut uspelo skupaj vdihniti in izdihniti zgolj osem krat. Torej en vdih in en izdih na minuto. Res je, da sem moral vdihe razdeliti na nekaj krajših vdihov, a zraka vmes nisem spuščal nazaj. Tudi pri izdihih sem taktiko ponovil. Pri dveh vdihih in izdihih na minuto, sem lahko povsem “naravno” dihal, ne da bi temu posvečal posebno pozornost (razen štetju in spremljanju ure). Tako lahko z zagotovostjo trdim, da nas redna uporaba komore sčasoma nauči pravilnega, globokega dihanja s prepono. Večina ljudi namreč diha zelo plitvo in zgolj s zgornjo tretjino pljuč.
OBNOVITEV – REGENERACIJA
Učinki hiperbarične kisikove komore so najhitrejši in najopaznejši pri regeneraciji in splošno dobrem počutju že po nekaj terapijah. Meni recimo so zadostovale tri. Po izmerjenih rezultatih na treningu se je organizem zelo dobro in hitro vzpostavil v ravnovesje. Kisik ima očitno na organizem res zdravilni učinek zato priporočam, da si preberete še prispevek o vlogi kisika v telesu, avtorice Adriane Dolinar.
DOBER NASTOP – PERFORMANCE
Zanj je seveda “krivih” več faktorjev, ki so se istočasno poklopili. Prvi je izguba teže. Po zaključku SPP2020 sem namreč izgubil dobra dva kilograma. Sicer sem kilogram v naslednjem tednu po vrnitvi pridobil, a imam še vedno kilogram in pol manj, kot pred štartom SPP-ja. Težo obdržujem kljub temu, da nisem naredil nobenih sprememb v prehrani in treningih. Po vsaki intenzivnejši tekmi ali preizkušnji kot je bila SPP2020, se ob dobri regeneraciji, ki traja različno dolgo (odvisno od dolžine pretečene proge, intenzivnosti oz. napora, ki smo ga vložili, stanja metabolizma, hormonskega ravnovesja, genetike…), prag naše forme malenkost dvigne. Dobra regeneracija je seveda ključnega pomena in menim, da je nanjo v veliki meri vplivala prav kisikova komora. Ne samo da se je organizem zelo dobro obnovil, tudi sam postopek vzpostavitve ravnovesja je stekel dosti hitreje kot običajno. Če seštejem čas za regeneracijo, ki ga ob določenih spremenljivkah s pomočjo algoritmov izračuna športna ura (Suunto 9 BARO), bi moral po zaključku SPP-ja počivati 717 ur ali slabih 30 dni. A že po sedmih dneh počitka, v katerem so bili trije zaporedni obiski komore, so izmerjeni rezultati na treningu pokazali, da sem formo, ki sem jo imel pred nastopom na SPP2020, celo izboljšal. Kot sem že v člankih omenil se je mišična utrujenost, ki je (tudi) posledica nezadostne oz. prepočasne oskrbe s kisikom, pojavila veliko kasneje kot običajno. Tudi temu pojavu pripisujem ugodne učinke komore. Krvničke so namreč pri zdravem človeku že pri običajnem pritisku polne kisika in ga več ne morejo sprejeti. Dihanje čistega kisika pod zvišanim tlakom v hiperbarični komori pa povzroči močno povečano količino kisika v arterijski krvi, predvsem zaradi povečanega raztapljanja v krvni plazmi. Tudi zakisanosti mišic nisem občutil. Pri visokih obremenitvah se namreč v aktivnih mišicah kopiči mlečna kislina ali laktat, ki omogoča premostiti razkorak med potrebo mišične presnove po kisiku in dejansko količino razpoložljivega kisika v mišici. Tega je bilo očitno dovolj, saj do procesa tvorbe laktata očitno sploh ni prišlo.
DRUGO
Vesel sem, da imajo podobne izkušnje s hiperbaričnimi komorami tudi nekateri drugi slovenski športniki. Med njimi tudi najboljša slovenska gorska tekačica Mojca Koligar.
NADALJEVANJE ČLANKA:
